Skip to content Skip to main navigation Skip to footer

O Slovenskem združenju France Prešeren

Po razpadu skupne države Jugoslavije smo Slovenci, ki živimo v Republiki Makedoniji, začutili potrebo in željo, da se bolj organizirano poiščemo, sestajamo ter družimo v svoji novi domovini. Začeli smo skromno. Prav na začetku smo se srečevali v kavarnah, ob kavici poklepetali ter se spoznavali. Srečanja so bila zelo prisrčna. Vsakič smo spoznali nove obraze, nove osebe, nove usode. Tako smo postopoma prerasli začetke.

Ustanovna skupščina je bila 13.06.1994 v Kulturno informativnem centru – KIC, Salonu 19.19 v Skopju. Za začetek delovanja društva pa štejemo 30.09.1994, ko smo se registrirali v Slovensko društvo, ki se je 10.01.1999 preregistriralo v Slovensko združenje France Prešeren v Skopju.

Pobudniki za ustanovitev društva so bili Slovenci, živeči v Skopju: Marija Škodreanu, Ciril Pavli, prof. dr. Amalija Jovanović, Mojca Telček, Alenka Lape, Ljubica Joskovska, Boris Gegaj, Tatjana Kiprovska, Rihard Vodeb in Majda Trenevska. Za prvo predsednico upravnega odbora in predsednico Slovenskega društva France Prešeren je bila izbrana gospa Marija Škodreanu, ki pa je zaradi zdravstvenih težav že po kakšnem mesecu odstopila. Predsedniške posle je prevzela prof. dr. Amalija Jovanović, dotedanja predsednica izvršnega odbora, ki je skupaj z upravnim odborom na samem začetku postavila izredno profesionalno, odgovorno in pravilno vse potrebe smernice delovanja Društva, zamisli in cilje. Pri ustanovitvi društva sta nam veliko pomagala tudi prva veleposlanica Republike Slovenije v Republiki Makedoniji gospa Jožica Puhar in svetovalec v Veleposlaništvu gospod Boris Jelovšek.

Prof. dr. Amalija Jovanović je bila predsednica do septembra 2003, od septembra 2003 do marca 2004 je bila v.d. predsednice Marija Dokuzova, od takrat pa društvo vodi Anastazija Ribarski.

                           Prva predsednica združenja                                                                  Sedanja predsednica  

                  Prof. dr. Amalija Jovanović                  Marija Dokuzova                           Anastazija Ribarski

Smo nevladna, nepolitična, nepridobitna organizacija, ki svoje poslanstvo – ohranjanje in širjenje kulturnih in znanstvenih vrednot slovenskega naroda, jezika in folklore v Makedoniji, pri čemer ne zanemarja vrednot makedonskega naroda, temveč je most med obema narodoma, Združenje opravlja že celih 20 let. S svojim delom in prizadevnostjo je pomembno prispevalo h krepitvi slovenstva in k prepoznavnosti slovenske kulture v Makedoniji, pa tudi širše.

 Danes redno delovanje Združenja ter naše programe in projekte finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu preko javnega razpisa, na katerega se vsako leto prijavimo. Dejavnosti dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture pa tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport R Slovenije. Vir dohodkov sta še letna članarina in šolnina tečajnikov Neslovencev, ki obiskujejo tečaj slovenščine. Vsa leta pa nam pomagajo še mnoga slovenska podjetja v Makedoniji, makedonska podjetja, posamezniki in številni ljubitelji zborovskega petja v Sloveniji. Njihova imena objavljamo vedno ob dejavnostih, ki jih podpirajo.

 Preden smo dobili svoje prostore, smo se selili od Ljubljanske banke do raznih lokacij. Leta 1997 nam je podjetje Gorenje iz Skopja brez nadomestila odstopilo svoj kletni, skladiščni prostor. Z izrednim navdušenjem in veseljem smo ga opremljali. Prostovoljcev za kakršnokoli delo ni manjkalo. Vsi člani smo se tam počutili domače. Otvoritev klubskih prostorov je bila dne 17.01.1998. Udeležba članov Društva je bila izredna, prisotna je bila tudi veleposlanica Republike Slovenije v Makedoniji gospa Jožica Puhar. Takrat je prvič nastopila pevska skupina, ki se je začela sestajati jeseni 1997.

Potem smo se še štirikrat selili in sedaj imamo svoj kotiček v Domu humanitarnih organizacij Dare Džambaz. Posebno neprijetne trenutke smo doživeli na dan zadnje selitve. Ko smo odklenili prostor, smo v njem našli samo klavir. Čez noč je izginilo več kot 3000 knjig s policami vred. Ostali smo brez računalnika (darilo družine Kondratenko)tiskalnika, pohištva in večjega dela dokumentacije. Izginilo je vse, kar smo leta in leta zbirali in skrbno hranili. O nemilem dogodku smo takoj sestavili zapisnik in obvestili policijo ter Veleposlaništvo Republike Slovenije v Makedoniji, pozneje pa še pristojne institucije v Sloveniji. Neznanega storilca še vedno niso našli.

V stiski sta nam prva priskočila na pomoč Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je organiziral zbiralno akcijo knjig, in s posredovanjem našega Veleposlaništa podjetje ONE, ki nam je podarilo računalnik.

 Združenje šteje okrog 140 članov iz Skopja in drugih krajev Makedonije, pa tudi s Kosova. Imamo statut, programske cilje, naloge in vsakoletne programe dela. Odprto je vsem Slovencem, njihovim potomcem, sorodnikom, kot tudi vsem, ki čutijo kakršnokoli povezanost s Slovenijo in njeno kulturo.

Delovni program Združenja obsega več raznovrstnih dejavnosti:

  • Slovenski kulturni praznik, Prešernov dan
  • Drugi kulturni dogodki in pomembna srečanja
  • Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Skopju
  • Delovanje pevskega zbora
  • Otroški pevski zborček
  • Delovanje knjižnice
  • Redna mesečna srečanja
  • Ustvarjalne delavnice in umetniška sekcija
  • Recitatorsko-dramski krožek in gledališka skupina
  • Planinska sekcija
  • Samostojne dejavnosti članov
  • Družabna srečanja
  • Pustovanje
  • Piknik
  • Izleti po Makedoniji
  • Obisk svojcev v Sloveniji za dan mrtvih 1. novembra
  • Družabni večer ali slovenska večerja v začetku decembra
  • Ostale dejavnosti
  • Sodelovanje z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Republiki Makedoniji in z institucijami v Sloveniji

 Slovensko združenje France Prešeren je ena od članic Mreže za multikulturno družbo v Makedoniji, v okviru katere smo dosegli, da bomo vsi, ki se bomo opredelili kot Slovenci na prihodnjem popisu prebivalstva, vpisani v rubriko Slovenci in ne kot doslej v rubriko ostali. Prav tako se lahko tudi postopek popisovanja na zahtevo posameznika izvede v slovenščini .

Sodelovanje z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Makedoniji in srečanja s številnimi delegacijami iz Slovenije

Od samega začetka imamo veliko podporo Veleposlaništva Republike Slovenije v Republiki Makedoniji, s katerim vsa leta dobro sodelujemo in pripravljamo tudi nekatere skupne projekte. Predstavniki slovenskega veleposlaništva v Skopju se redno udeležujejo naših prireditev, pogosto tudi srečanj, po potrebi pa tudi sestankov UO.

Zelo dobro sodelujemo tudi z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in brez njegove finančne podpore ne bi mogli delovati, s Slovensko izseljensko matico, ki nam tudi vedno skuša pomagati, z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport RS in Zavodom RS za šolstvo.

V preteklem obdobju so se člani Združenja srečali s predsedniki Republike Slovenije, z dr. Janezom Drnovškom, dr. Danilom TÜrkom, Borutom Pahorjem, s predsednikom R Makedonije Borisom Trajkovskim, s predsedniki Vlade RS, z ministricama za Slovence v zamejstvu in po svetu gospo Ljudmilo Novak in gospo Tino Komel, ministri za zunanje zadeve RS, državnimi sekretarji, drugimi predstavniki Urada Vlade RS za Slovence po svetu in v zamejstvu, Slovenske izseljenske matice in drugih institucijj, ki so se mudili na uradnem obisku v Makedoniji.

Predsednica združenja se je udeležila dogodka, ko je prejšnji predsednik R Slovenije Milan Kučan izročil makedonskemu predsedniku dr. Gjorge Ivanovu faksimile zbirke Valvasorjevih grafik.

Predstavniki Združenja se udeležujejo tudi raznih posvetovanj. Leta 2008 so se udeležili posvetovanja o izdelavi in pripravi evropskih projektov, ki je potekalo v Beogradu, junija 2012 mednarodnega seminarja: Sprosti voljo o multikulturalizmu, letos pa posveta Medkulturno sodelovanje za prihodnost. Zadnja dva posveta je organiziralo Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU.

 

Priznanja

Na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku leta 2006 je tedanji veleposlanik g. Marjan Šiftar predal dolgoletnemu dirigentu maestru Tomislavu Šopovu in prvi učiteljici dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Makedoniji ge. Nevi Serafimovi priznanji Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulture in identitete slovenske skupnosti v Republiki Makedoniji.

Naši članici, dolgoletna profesorica slovenskega jezika na Filološki fakulteti v Skopju, pesnica, pisateljica in prevajalka Bistrica Mirkulovska ter prof. dr. Amalija Jovanović, prejšnja predsednica našega Združenja, sta med dobitniki visokih priznanj, ki jih je minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuel Žbogar ob 20. obletnici samostojnosti naše države, dodelil prvemu predsedniku samostojne Republike Makedonije g. Kiru Gligorovu in prvemu veleposlaniku Republike Makedonije v Republiki Sloveniji g. Dimitru Mirčevu ter našima članicama kot zaslužnim osebam, ki so vse od razpada bivše skupne države Jugoslavije s svojim delom prispevali k prepoznavnosti in ugledu Slovenije v Makedoniji ter promociji slovenske kulture in jezika. Priznanja jim je predal veleposlanik g. Alain Brian Bergant ob otvoritvi razstave Identiteta Slovenije – oblikovanje za državo, ki je bila 30. septembra 2011 v galeriji poslovne zgradbe NLB – Tutunske banke v Skopju.

Leta 2012 je veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Makedoniji g. Alain Brian Bergant več članom Združenja dodelil priznanja za večletno prizadevanje pri krepitvi prepoznavnosti slovenske kulture, jezika in običajev v Republiki Makedoniji. Priznanja so prejeli: prof. dr. Amalija Jovanović, Anastazija Ribarski, Bistrica Mirkulovska, Ciril Pavli, Marija Dokuzova, Tomislav Šopov, Neva Serafimova, Pliska Gugulovska in prof. dr. Lidija Arizankovska, profesorica slovenskega jezika na Filološki fakulteti Blaže Koneski v Skopju.