Primary Menu

Pevski zbor

Delovanje pevskega zbora

 Začetki pevskega zbora segajo v leto 1997, ko se je majhna skupina pevk začela redno sestajati in prepevati znane slovenske pesmi ob spremljavi harmonike in pod vodstvom profesorice Marije Dokuzove, ki je vsa leta tudi predsednica pevskega zbora. Bile so iz različnih krajev Slovenije, vsaka je poznala značilne pesmi svojega kraja.

Nekatere so že imele izkušnje s petjem v pevskih zborih, a drugim je bilo muziciranje novo.

Vztrajno so se učile osnove glasbene teorije ter petja po notah, redno hodile na vaje in bile tako uspešne, da so leta 1998 nastopile na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne v veliki koncertni dvorani. To so bile Slovenke: Ljubica Joskoska, Slavka Nastev, Marija Aleksić, Poldka Jovanovska, Milena Petrov, Blagojka Miročević, Ana Josifovska in Tanja Nielsen. Njihov pogum je bil poplačan z velikim aplavzom in kar je še pomembnejše, z novimi pevci. Istega leta so povabile k sodelovanju dirigenta Tomislava Šopova, da bi z njim uresničile potrebo po nastajajočem komornem zboru.

Zborovodja Tomislav Šopov je študiral v Ljubljani, kjer je nekaj let po diplomiranju tudi služboval. Njegovo znanje slovenskega jezika, zborovske literature, kot tudi njegov zanos in zagnanost pri delu sta hitro obrodila sadove. Zbor je prerasel začetke ter se razvil v zelo kvaliteten komorni zbor z obsežnim repertoarjem.

Navdušenje občinstva, tako slovenskega kot makedonskega, pohvalne kritike ter visoke uvrstitve na festivalih in srečanjih dajejo tej naši dejavnosti vedno večje dimenzije. Danes šteje zbor 30 pevcev, od katerih je polovica Slovencev, druga polovica pa so makedonski pevci, ki so vložili veliko truda pri učenju slovenskega jezika in intrepetaciji slovenskih pesmi, kar jim je resnično uspelo.

Negujejo slovensko in makedonsko ljudsko pesem, umetniške pesmi skladateljev obeh narodov kakor tudi skladbe iz zakladnice svetovne zborovske literature: J.Gallusa, J.S.Bacha, W.A.Mozarta, G.Rossinija, G.Verdija in druge. Z zborom nastopajo renomirani mladi vokalni solisti slovenskega rodu in renomirani mladi makedonski umetniki. Na ta način so vsi koncerti pevskega zbora zelo atraktivni in kvalitetni. S primernim programom je bil pevski zbor vedno prisoten pri obeležitvi vseh prireditev, ki so se odvijale v Skopju, po Makedoniji in v Sloveniji. S slovensko ljudsko pesmijo in s temperamentno makedonsko je povsod navduševal prisotno občinstvo.

 Otroški pevski zborček in pevska skupina Pojoča dekleta

 Leta 2004 je profesorica glasbe gospa Marija Dokuzova zbrala vnuke Slovencev, 

stare od 4 - 7 let in pričela s poukom petja in glasbene vzgoje za cicibane. Pokazalo se je, da je to izredno pomembna dejavnost, saj so z velikim veseljem in brez problemov peli, recitirali in se pogovarjali v slovenščini.

Cicibani so bili prisotni na vseh prireditvah, ki jih je organiziralo Združenje: pustovanje, piknik, zaključna prireditev slovenskega pouka, miklavževanje, večkrat so nastopili na osrednji proslavi za slovenski kulturni praznik in drugo.

Kasneje so se preimenovali v otroški pevski zborček, ki je 25.09.2011 zapel na proslavi Evropskega dneva jezikov v mestnem parku v Skopju. Njihove točke so zelo prisrčne in iskrene, pa jih je občinstvo kot slovensko in makedonsko vedno burno nagrajevalo z dolgotrajnimi aplavzi.

Z osmimi dekleti, Pojoča dekleta, je gospa Dokuzova pripravila nekaj pesmi, s katerimi so uspešno nastopala na raznih prireditvah, marca 2014 tudi na osnovni šoli Božidarja Jakca v Ljubljani.

Nastopi v letu 2015:

  • ​09.02.2015 je otroški pevski zborček pod vodstvom prof. Marije Dokuzove popestril program proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu.
  • 18.06.2015 je nastopil na prireditvi ob zaključku šolskega leta dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture.
  • Slovensko združenje France Prešeren je v okviru Jesenskih dnevov slovenske kulture v Makedoniji organiziralo naslednje dogodke, ki jih je podprl tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu:

    1.11.2015, ob dnevu spomina na mrtve, smo obiskali vasico Bistrenci, kamor se je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja preselilo okoli 50 slovenskih družin s Primorske, ki so zapustile svoja ognjišča predvsem zaradi hudega fašističnega terorja.                                                                                                                  

         Posebej smo počaščeni, da je bil z nami  tudi veleposlanik gospod Branko Rakovec s soprogo in hčerkico.

        ​Pri obnovi cerkve sta pomagala tudi Slovenca  Josip Zmajšek in njegov sin Karlo, član našega društva. Spotoma smo si ogledali še največje makedonsko arheološko najdišče Stobi.     

         .  ​